Zavarovanje hiše ali nepremičnine je nujno za finančno varnost v primeru požara, poplav, potresa ali drugih škodnih dogodkov. Kljub temu pa mnogi zavarovanci ne razumejo popolnoma vseh izrazov, ki jih zavarovalnice uporabljajo v svojih ponudbah. Eden najpomembnejših med njimi je zavarovalna vsota. Napačno določena zavarovalna vsota lahko ob škodi pomeni, da boste prejeli bistveno nižje nadomestilo, kot bi ga pričakovali. V nadaljevanju bomo razložili, kaj pomeni zavarovalna vsota, kako jo pravilno določiti, kakšna tveganja prinaša podzavarovanje, ter kako se razlikuje glede na različne tipe zavarovanja.

Kaj sploh je zavarovalna vsota?

Zavarovalna vsota je najvišji znesek, ki vam ga zavarovalnica izplača v primeru škode, ne glede na to, kako visoka je dejanska škoda. Gre torej za zgornjo mejo zavarovalnega kritja, ki jo določite že ob sklenitvi police. Če je škoda višja od zavarovalne vsote, razliko krijete sami.

Pomembno je vedeti, da ta ne določa vrednosti nepremičnine na trgu, temveč njeno novogradbeno vrednost – to je vrednost, ki bi jo morali plačati, če bi želeli nepremičnino ponovno zgraditi v enaki obliki in kakovosti.

Kako določiti ustrezno zavarovalno vsoto?

Zavarovanje na polno (novo) vrednost

Polico sklenete na stroške nove gradnje v enaki obliki in kakovosti, kot je ob trenutni škodi. To je najbolj priporočena izbira za učinkovito zaščito nepremičnine.

Zavarovalna vsota mora temeljiti na ocenjeni novogradbeni vrednosti nepremičnine, torej znesku, ki bi bil potreben za ponovno izgradnjo objekta, če bi bil popolnoma uničen. SURS beleži dvig stroškov dela tudi do 16  % v enem četrtletju; to pomeni, da že po nekaj letih ostane neustrezna (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13096). 

Ta vključuje:

• stroške gradbenega materiala,
  
• stroške izvajalcev,
  
• projektiranje in nadzor,
  
• komunalne priključke,
  
• stroške pridobivanja dovoljenj.

Preberite tudi Zavarovanje na novo vrednost in nove ocene nepremičnin.

Zavarovanje na dejansko (amortizirano) vrednost

Izplačilo je zmanjšano za amortizacijo – torej starost in obrabo objekta, kar pomeni nižje kritje, pogosto pa ne zadostuje za popolno obnovo.

Pri starejših nepremičninah ni dovolj, da upoštevate starost in amortizacijo objekta. Zavarovalnice pri določanju škode ne gledajo na tržno vrednost, ampak na to, koliko bi stala ponovna izgradnja objekta. Zato naj bo izhodišče vedno realna ocena stroškov novogradnje, tudi če je nepremičnina stara.

Podzavarovanje

Podzavarovanje nastopi, kadar je zavarovalna vsota prenizka glede na dejansko gradbeno vrednost objekta. V primeru škode zavarovalnica izplača le sorazmerni delež, lastnik tako dobi premalo za celovito obnovo.

Če ste po sklenitvi police nepremičnino prenovili, prizidali, dogradili mansardo ali zamenjali streho, morate o tem obvestiti zavarovalnico, saj se je s tem povečala vrednost objekta.

Primer: Če je nepremičnina vredna 200.000 €, vi pa ste jo zavarovali na 100.000 €, pomeni, da je zavarovana le 50 %. Če pride do škode v višini 40.000 €, bo zavarovalnica izplačala le 20.000 € (50 % od škode), ker je podzavarovana.

Presežna zavarovalna vsota

Če je zavarovalna vsota višja od dejanske vrednosti nepremičnine, gre za t. i. presežno zavarovanje. V tem primeru pa ne boste prejeli višje odškodnine – zavarovalnica bo kljub višji vsoti upoštevala realne stroške obnove. Tako plačujete višjo premijo, brez da bi v primeru škode za to prejeli višje nadomestilo.

Zavarovalna vsota pri različnih vrstah zavarovanja

Zavarovanje nepremičnine (zgradbe)

Zavarovalna vsota mora pokriti:

• celotno konstrukcijo (zidovi, streha, temelji),
  
• vgrajene instalacije (elektrika, voda, ogrevanje),
  
• zaključna dela (tlaki, ometi, okna).
  

Preberite tudi Zavarovanje stanovanja v bloku – ste res ustrezno zavarovani?

Zavarovanje premičnin (oprema v hiši)

Zavarovalna vsota je ločeno določena tudi za gospodinjske aparate, pohištvo, elektroniko, itd. Tudi tukaj velja, da mora biti vsota primerna dejanski vrednosti vsebine.

Kako preveriti, ali je zavarovalna vsota pravilna?

• Preverite, ali zavarovalna polica vključuje ‘novo gradbeno vrednost’ ali le amortizirano vrednost.
  
• Primerjajte kvadrature v polici s stanjem objektov (vključite klet, garaže, nadstreške, sončno elektrarno, lope ipd.).
  
• Preverite, ali zavarovalnica upošteva indeksacijo, ki prilagodi vsoto rasti cen materiala in dela.
  
• Posodobite polico po večjih spremembah — nov nadstrešek, energetska obnova, fotovoltaika – da vsota ustreza dejanskemu stanju.

Zaključek

Zavarovalna vsota je eden najpomembnejših elementov pri sklepanju zavarovanja hiše ali nepremičnine. Napačna ocena lahko vodi do finančnih izgub, zato je pomembno, da jo določimo pravilno. Nujno je redno preverjanje in prilagajanje zavarovalne vsote glede na spremembe na objektu, če želimo ohraniti celovito zaščito. V primeru dvoma se vedno posvetujte s strokovnjakom ali zavarovalniškim zastopnikom, saj se v praksi pogosto pojavlja podzavarovanje, ki ga je mogoče enostavno preprečiti z ustreznim pristopom.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13096