Čeprav stanovanje ni samostojen objekt kot hiša, to ne pomeni, da je manj izpostavljeno škodam. Prav nasprotno – zaradi skupnih delov, številnih sosedov in pogoste uporabe infrastrukture, je zavarovanje stanovanja v bloku pogosto bolj kompleksno, kot si predstavljamo.

Veliko lastnikov stanovanj meni, da je vse potrebno že urejeno na ravni bloka ali upravnika. A iz prakse vemo, če nimate lastne zavarovalne police z vključeno odgovornostjo, v primeru škode pogosto ostanete brez kritja – ali še huje, ste osebno odgovorni za povzročeno škodo drugim.

Kaj naj zajema zavarovanje stanovanja v bloku?

Zavarovanje stanovanja v bloku ni enodimenzionalno. Da ste kot lastnik resnično zaščiteni, mora vaša polica vključevati več različnih vrst kritij, saj vsaka pokriva drugačno obliko tveganja.

Med osnovne elemente zavarovanja stanovanja običajno sodijo:

• zavarovanje nepremičnine,
  
• zavarovanje premičnin,
  
• zavarovanje odgovornosti,
  
• dodatna kritja (potres, strojelomi,…).
  

Zavarovanje nepremičnine

Zavarovanje nepremičnine zajema poškodbe na tistih delih stanovanja, ki so trajno vgrajeni – torej stene, tla, stropi, vgrajene inštalacije, radiatorji, talno gretje in podobno. V primeru požara, izliva vode, udara strele ali drugih nesreč, zavarovalnica povrne stroške obnove teh elementov.

Zavarovanje premičnin

Premičnine zajemajo vse, kar je v stanovanju dodano, a ni vgrajeno: zasteklitve, opleski, stenske in talne obloge, pohištvo, gospodinjski aparati, računalniki, televizije, oblačila in drugi osebni predmeti. Zavarovanje premičnin je posebej pomembno pri lomni tatvini, lomu stekla ali lomu sanitarne keramike.  

Zavarovanje odgovornosti

To je pogosto spregledano, a zelo pomembno kritje. Nanaša se na primer, ko zaradi vaše malomarnosti pride do škode tretji osebi – denimo, če zaradi izliva vode poškodujete spodnje stanovanje, če vaš kužek ugrizne poštarja ali če vam iz okna pade cvetlični lonec na parkiran avtomobil. Vse to se krije iz naslova odgovornosti, in ne iz drugih postavk.

Dodatna kritja

Vsako stanovanje ima specifična tveganja, zato je pomembno vključiti dodatna kritja glede na lokacijo in stanje stanovanja. Med najpogostejšimi so izliv vode, lom stekla, poplava, indirektni ali posredni udar strele, vandalizem ali celo potres. Dodatna kritja pomembno dopolnijo osnovno polico in lahko v primeru škode naredijo ključno razliko med simboličnim in realnim povračilom.

Izliv vode predstavlja 39 % vseh zneskov škod v večstanovanjskih stavbah in je daleč najpogostejši vzrok škode (https://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/vecstanovanjske-stavbe-kot-tempirana-bomba-nevarnosti-vec-zavarovanih-pre-malo-2735200). 

❗Pomembno: Skupna zavarovalna polica bloka ne ščiti vaših interesov v celoti

Upravnik večstanovanjske stavbe lahko za skupnost sklene zavarovanje stavbe, ki vključuje skupne dele (fasada, streha, hodniki, jaški, dvigala). Vendar to zavarovanje ne vključuje vašega stanovanja kot posamezne enote, prav tako ne krije premičnin ali škode, ki jo povzročite drugim.

Zavarovanje odgovornosti 

Ena največjih napak lastnikov stanovanj je nepoznavanje razlike med lastno škodo in škodo povzročeno drugim. Če imate zavarovanje izliva vode, to pomeni, da bo škoda, ki jo povzroči voda v vašem stanovanju, povrnjena vam – ne pa tudi sosedu, če ga zalijete. Za škodo, ki jo povzročite sosedom, skupnim prostorom ali tretjim osebam, je nujno vključiti zavarovanje odgovornosti.

Tak primer so tudi poškodbe v skupnih prostorih – npr. če otrok poškoduje skupna vrata ali če iz vašega okna pade predmet na mimoidočega. V primeru nezadostnega ali neobstoječega kritja odgovornosti boste za škodo odgovarjali sami.

Kaj je odgovornost iz hišne in zemljiške posesti in zakaj je pomembna?

Kaj pa, če blok zavarovanja sploh nima?

V Sloveniji zakon o etažni lastnini ne nalaga obveznega zavarovanja večstanovanjske stavbe, zato ni zagotovila, da je stavba zavarovana, razen če se za to dogovorijo etažni lastniki skupaj z upravnikom. V praksi se pogosto dogaja, da zavarovanje stanovanja v bloku ni urejeno, je zastarelo ali pa ne vključuje kritij, ki so ključna za odgovornost lastnikov. Približno 30 % nepremičnin v lasti fizičnih oseb sploh ni zavarovanih, pri stanovanjih v blokih pa jih je nezavarovanih 15 % (https://www.delo.si/delov-poslovni-center/nepremicnine/vreme-v-40-letih-v-evropi-povzrocilo-za-738-milijard-evrov-skod). 

To pomeni, da skupni deli stavbe – kot so streha, fasada, dvigala, hodniki ali stopnišča – niso zaščiteni, prav tako pa ni zagotovljenega kritja za škodo povzročeno tretjim osebam. Če npr. zaradi napake na fasadi pade omet na mimoidočega ali se zaradi snega poruši del strehe na avtomobil, se odgovornost razdeli med vse etažne lastnike – tudi če posameznik za dogodek ni neposredno odgovoren.

Upravnik ima sicer nalogo, da predlaga zavarovanje stavbe, vendar sklep o zavarovanju mora sprejeti večina etažnih lastnikov. Če soglasja ni, se zavarovanje ne sklene – s tem pa nosijo vsi povečano tveganje. Po novem lahko upravnik sklene skupinsko zavarovanje večstanovanjske stavbe že z več kot 50 % soglasjem lastnikov – kar kaže na potrebo po aktivnem sodelovanju vseh etažnih lastnikov (https://staninvest.si/oglasna-deska/poenostavljeno-zavarovanje-skupne-lastnine). 

V takšnih primerih se lahko vsak posameznik zaščiti tako, da poleg klasičnega zavarovanja stanovanja vključi zavarovanje odgovornosti, ki krije tudi sorazmerni del škode, ki bi jo kot etažni lastnik moral kriti, če bi prišlo do škodnega dogodka na stavbi.

V praksi se je že zgodilo, da so lastniki iz svojih žepov plačevali večtisoč evrov odškodnin, ker stavba ni imela zavarovanja in niso bili zavarovani kot posamezniki. Takšna tveganja so zlahka preprečljiva z ustrezno zavarovalno zaščito.

Primer iz prakse – kdo plača škodo, če zavarovanja ni?

V večstanovanjski stavbi je med neurjem zaradi dotrajane strehe na parkirano vozilo mimoidočega padel kos pločevine. Avto je bil močno poškodovan, lastnik pa je uveljavljal škodo pri zavarovalnici. Ko se je izkazalo, da stavba nima nobenega zavarovanja, zavarovalnica škode ni pokrila.

Ker se je iz sodnega mnenja izkazalo, da je bila stavba slabo vzdrževana, je oškodovanec zahteval povračilo škode od vseh 12 etažnih lastnikov. Vsak izmed njih je moral kriti sorazmerni delež 8.400 evrov škode, kar je pomenilo skoraj 700 evrov stroška na posameznega stanovalca – tudi za tiste, ki so živeli v najemu ali stanovanje oddajali.

Eden izmed lastnikov, ki je imel lastno zavarovanje z vključeno odgovornostjo, pa je škodo pokril preko svoje police in se izognil osebnemu plačilu. Ostali te možnosti niso imeli.

Koliko kritja potrebujem?

Kritje je treba prilagoditi vrednosti stanovanja, opreme in ocenjeni izpostavljenosti. Pri tem je priporočljivo upoštevati:

• velikost stanovanja (kvadratura),
  
• opremo in prenove (npr. parket, vgrajeno pohištvo, klimo, bela tehnika),
  
• številčnost družine in morebitne hišne ljubljenčke (ti lahko povečajo tveganje za škodo),
  
• lokacijo stanovanja (npr. podstrešja, kleti ali stanovanja pod streho so bolj izpostavljena).

Ne pozabite, da je natančna navedba kvadrature ključna za pravilno določitev zavarovalne vrednosti. Sklepalni programi zavarovalnic samodejno upoštevajo aktualno gradbeno ceno na kvadratni meter, vendar le na podlagi podanih podatkov. Če ob sklenitvi zavarovanja navedete prenizko kvadraturo stanovanja, kleti ali balkona, lahko pride do podzavarovanja – kar pomeni, da boste v primeru škode prejeli le sorazmeren del zavarovalnine, ne glede na dejanski obseg škode.

Zaključek

Stanovanje je ena najpomembnejših naložb v življenju. Zato ni vseeno, ali imate urejeno le osnovno polico, ki krije najnujnejše, ali pa celovito zavarovanje stanovanja v bloku, ki vas ščiti v primeru škode vam in drugim.

Če niste prepričani, kaj imate trenutno sklenjeno ali želite preveriti, ali vaša polica pokriva vse ključne vidike, se obrnite na naše zanesljive zavarovalne svetovalce.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/vecstanovanjske-stavbe-kot-tempirana-bomba-nevarnosti-vec-zavarovanih-pre-malo-2735200

https://www.delo.si/delov-poslovni-center/nepremicnine/vreme-v-40-letih-v-evropi-povzrocilo-za-738-milijard-evrov-skod

https://staninvest.si/oglasna-deska/poenostavljeno-zavarovanje-skupne-lastnine