Kdo sklene zavarovanje hiše, če je več solastnikov?

Hiša je lahko v lasti več oseb, zato se ob sklenitvi zavarovanja pogosto pojavi vprašanje, kdo ga sploh lahko sklene in kako je z zavarovanjem, če ima vsak lastnik le določen solastniški delež. Nejasnosti se običajno pojavijo tudi ob škodi, ko ni jasno, ali je dovolj, da ima zavarovanje hiše sklenjen le eden od solastnikov, ali morajo biti vanj vključeni vsi.

Odgovor ni vedno enak za vsak primer, saj je odvisen od lastniških razmerij, zavarovalnega interesa in pogojev posamezne zavarovalnice. V nadaljevanju pojasnjujemo, kako je z zavarovanjem hiše v solastnini, kdo lahko sklene zavarovanje in na kaj je smiselno biti pozoren pred podpisom police.

Ali lahko zavarovanje hiše sklene samo eden od solastnikov?

Da, zavarovanje hiše lahko sklene tudi samo eden od solastnikov. Pri tem pa je pomembno razlikovati med tem, kdo sklene zavarovalno pogodbo, in čigav premoženjski interes je zavarovan.

Po slovenski zakonodaji je lahko zavarovan le tisti, ki ima upravičen materialni interes na zavarovanem premoženju. To pomeni, da ima solastnik pravico zavarovati svoj solastniški delež oziroma premoženjski interes na hiši. Zavarovalno pogodbo pa je mogoče skleniti tudi za drugo osebo ali za več oseb, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga.

Solastnina pomeni, da ima na isti nepremičnini lastninsko pravico več oseb, pri čemer je delež vsakega solastnika določen idealno (na primer 1/2, 1/3 ali 1/4). Vsak solastnik je lastnik svojega deleža in z njim lahko razpolaga v okviru pravil, ki jih določa Stvarnopravni zakonik.

Kako bo zavarovanje urejeno v konkretnem primeru, je odvisno tudi od pogojev posamezne zavarovalnice. Nekatere omogočajo, da eden od solastnikov sklene zavarovanje za celotno hišo, druge pa lahko zahtevajo drugačno ureditev ali dodatna pojasnila glede lastništva.

Če je hiša v solastnini več oseb, je zato pred sklenitvijo zavarovanja smiselno preveriti, kako bo v polici opredeljen zavarovanec in kateri premoženjski interes je dejansko zavarovan. To je pomembno predvsem zato, da ob morebitni škodi kasneje ne pride do nejasnosti glede obsega kritja ali upravičencev do zavarovalnine.

Kaj se zgodi, če ima hišo zavarovano samo eden od solastnikov?

Če zavarovanje sklene samo eden od solastnikov, to še ne pomeni, da je avtomatično zavarovana celotna hiša ali da bodo ob škodi pravice vseh solastnikov enake. Pomembno je, kaj je določeno v zavarovalni pogodbi in kakšen premoženjski interes je bil ob sklenitvi zavarovanja zavarovan.

Če je zavarovan le solastniški delež enega lastnika, se zavarovanje nanaša na njegov premoženjski interes. Če pa je zavarovanje sklenjeno za celoten objekt in je tako dogovorjeno z zavarovalnico, je lahko predmet zavarovanja celotna hiša. Prav zato je pri hišah v solastnini pomembno, da je že ob sklenitvi police jasno določeno, kaj je zavarovano in kdo je upravičenec iz zavarovanja.

Drugače je, če je na hiši vzpostavljena etažna lastnina. Takrat je natančno določeno, kateri del stavbe pripada posameznemu lastniku, zato lahko vsak lastnik praviloma samostojno zavaruje svojo etažo oziroma posamezni del nepremičnine. Če hiša ni etažirana in med lastniki obstajajo le idealni solastniški deleži, pa takšna razmejitev ni mogoča. V takšnih primerih je pomembno, da je že ob sklenitvi police jasno določeno, ali se zavaruje celoten objekt ali le premoženjski interes posameznega solastnika.

Premoženjsko zavarovanje temelji na obstoju premoženjskega interesa zavarovanca. To pomeni, da je predmet zavarovanja premoženjski interes na nepremičnini oziroma nevarnost nastanka premoženjske škode, ne pa zgolj dejstvo, da je nekdo naveden kot lastnik (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5252). 

Največ nejasnosti se pojavi pri škodah, ki prizadenejo celoten objekt, na primer ob požaru, neurju ali toči. Takrat škoda praviloma ne nastane le na enem solastniškem deležu, ampak na hiši kot celoti, zato je pomembno, da je način zavarovanja ustrezno urejen že pred nastankom škode.

Kako je z izplačilom zavarovalnine?

Način izplačila zavarovalnine je odvisen od zavarovalne pogodbe, obsega kritja in okoliščin posameznega primera. Zavarovalnica pri obravnavi škode preveri, kdo je zavarovanec, kaj je predmet zavarovanja in kdo je upravičen do izplačila.

Če je predmet zavarovanja celotna hiša, to še ne pomeni, da bo zavarovalnina vedno izplačana samo eni osebi. Pri solastnini je lahko način izplačila odvisen tudi od medsebojnih razmerij med solastniki in od tega, kako je bila polica sklenjena.

Če je namen izplačila obnova poškodovanega objekta, je pomembno tudi sodelovanje solastnikov, saj škoda pogosto vpliva na skupne dele hiše. Zato je dobro, da so vprašanja glede zavarovanja in morebitnega izplačila dogovorjena že ob sklenitvi zavarovanja, ne šele po nastanku škode.

Zakaj je pogosto smiselno zavarovati celotno hišo?

Čeprav je mogoče zavarovanje urediti tudi ob upoštevanju solastniških deležev, je pri hišah v solastnini pogosto najbolj pregledna rešitev zavarovanje celotnega objekta. Na ta način je jasno, kaj je predmet zavarovanja, obravnava škode pa je praviloma enostavnejša.

To je še posebej pomembno pri škodah, ki prizadenejo skupne dele hiše, kot so streha, fasada, nosilni zidovi ali skupne inštalacije. Takšnih poškodb običajno ni mogoče ločiti po posameznih solastniških deležih, zato je enotno zavarovanje pogosto tudi najbolj praktična rešitev.

To seveda ne pomeni, da je enaka ureditev primerna za vsako hišo. Način zavarovanja je vedno odvisen od konkretnih lastniških razmerij, uporabe nepremičnine in pogojev posamezne zavarovalnice.

Ali potrebujem soglasje drugih solastnikov?

Pri hiši v solastnini se pogosto pojavi tudi vprašanje, ali lahko zavarovanje hiše sklene eden od solastnikov sam ali je za to potrebno soglasje vseh ostalih.

Na to ni enotnega odgovora, saj je odvisen od tega, kaj je predmet zavarovanja in kako je zavarovanje urejeno. Če solastnik zavaruje svoj premoženjski interes oziroma svoj solastniški delež, soglasje drugih solastnikov praviloma ni potrebno. Drugače pa je lahko v primerih, ko se zavarovanje sklepa za celotno hišo ali ko naj bi zavarovanje zajemalo interese vseh solastnikov.

Ker imajo lahko zavarovalnice različne pogoje glede sklenitve police in določanja zavarovanca, je takšne primere vedno smiselno preveriti pred sklenitvijo zavarovanja. Tako je že vnaprej jasno, kdo nastopa kot zavarovalec, kdo je zavarovanec in kako bodo urejene pravice v primeru škode.

Če je med solastniki glede uporabe ali upravljanja hiše že dosežen dogovor, je priporočljivo, da je temu prilagojeno tudi zavarovanje hiše. S tem se zmanjšajo možnosti za nesporazume ob prijavi škode ali izplačilu zavarovalnine, predvsem kadar škoda prizadene skupne dele hiše.

Zaključek

Hiša v solastnini ne predstavlja ovire za sklenitev zavarovanja, pomembno pa je, da je že ob sklenitvi police jasno določeno, kaj je predmet zavarovanja, čigav premoženjski interes je zavarovan in kdo je upravičen do zavarovalnine.

Če je lastnikov več, se pred sklenitvijo zavarovanja splača preveriti, katera ureditev je glede na lastniška razmerja najbolj primerna. Tako se lahko izognete nejasnostim ob morebitni škodi in zagotovite, da bo zavarovanje hiše ustrezalo dejanskemu stanju in potrebam vseh vpletenih.

VIRI IN LITERATURA:

https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO3242&idPredpisaChng=ZAKO3242

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5252