Tudi vi vozite brez prižganih žarometov?

Dnevne luči, ki se samodejno prižgejo ob zagonu motorja so že vrsto let obvezna oprema vsakega avtomobila v EU. Znatno pripomorejo k naši varnosti, imajo pa eno pomanjkljivost. Svetijo le spredaj, zadaj pa ne. 

Dnevne luči so dodatne luči na avtomobilu, ki svetijo manj močno kot drugi žarometi, hkrati pa porabijo precej manj električne energije.  Običajno ob njihovi uporabi tudi ni osvetljena nadzorna plošča, kar je za voznika indikator, da ima prižgane le dnevne luči, ne pa tudi običajnih. Torej, da ima osvetljen le sprednji del avtomobila, ne pa tudi zadnjega. Ker veliko voznikov s tem ni seznanjenih, tudi v megli in mraku vozijo le s prižganimi dnevnimi lučmi, s tem pa hkrati ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. 

Dnevne luči so prišle v uporabo že pred kar nekaj leti. Predvsem zaradi skrbi za okolje, saj so okoljevarstveniki prišli do spoznanja, da poraba nepotrebne električne energije pri vozilih posledično privede do višje porabe goriva in tako prispeva k večji onesnaženosti okolja.

Katere so prednosti vožnje s prižganimi žarometi?

Raziskave so pokazale, da z uporabo žarometov tudi v lepem vremenu povečamo našo vidnost in tako zmanjšamo možnosti da nam drugo vozilo ali pešec nepričakovano prečkata pot, saj nas pravočasno opazita. Z uporabo žarometov se riziko takega dogodka lahko zmanjša kar za do 28%.  

Švedi so prvi prepoznali pozitivne učinke na zmanjševanje prometnih nezgod, če imajo vozniki ves čas vožnje prižgane žaromete – tudi ob sončnem vremenu. Tako so bili tudi prvi, ki so v šestdesetih to uzakonili. Švedska je vodilna država na svetu, ki ima najmanj smrtnih žrtev med nezgodami, ki se zgodijo na cesti. Tako lahko sklepamo, da najbrž dobro vedo kaj delajo…

Kje je problem dnevnih luči?

Dnevne luči svetijo spredaj, ne pa tudi zadaj. Ob lepem vremenu je avto viden tudi brez prižganih žarometov, nastopi pa problem, ko se pojavi megla, mrak, dež ali sneg. Niso težavni le vremenski pojavi, ampak tudi neosvetljeni deli ceste, pa naj bo to tunel, ali pa cesta skozi gozd. Takrat se naša vidnost zmanjša. Vozniki se vse prepogosteje zanašamo na dnevne luči, še pomislimo pa ne na to, da moramo biti vidni tudi za voznike za nami, ne le pred nami. Avtomobil, ki vozi brez prižganih zadnjih žarometov opazimo veliko pozneje, lahko tudi prepozno.

Ker je zavedanje tega problema prišlo tudi do proizvajalcev avtomobilov, so pričeli v avtomobile vgrajevati senzorje, ki bi naj samodejno prižgali zadnje žaromete v temi. Ti sistemi se med sabo razlikujejo in niso vedno učinkoviti, predvsem pa imajo zelo visoko nastavljen prag zaznavanja sprememb. Žarometi se prižgejo z zelo velikim časovnim zamikom – npr. ko smo že na polovici tunela – ali pa se zgolj ob zmanjšani vidljivosti sploh ne prižgejo. Prižgejo se le ob precejšnji temi. 

Za našo varnost lahko največ storimo sami, brez pretiranega zanašanja na samodejne sisteme. Vozniki moramo biti vedno pozorni na to, da sami prižgemo žaromete in tako poskrbimo za lastno varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v prometu.