Ali veste kdaj zavarovalnica ne krije škode in zakaj ne?

Zavarovalna pogodba je dogovor, v katerem zavarovanec in zavarovalnica določita, katera tveganja se krijejo in pod kakšnimi pogoji. Zgoraj sklenjena zavarovalna pogodba torej ne pomeni, da bo zavarovalnica v vsakem primeru izplačala odškodnino, saj obstajajo številne situacije, kjer je kritje izrecno izključeno v pogodbi ali pa do kritja zaradi objektivnih razlogov sploh ne pride. 

V tem članku bomo zato podrobno pojasnili najpogostejše primere, kdaj zavarovalnica ne krije škode, zakaj do zavrnitve izplačila pride in na katere pogoje je treba biti posebej pozoren že ob sklepanju zavarovanja. Namen članka je pomagati zavarovancem razumeti drobni tisk zavarovalnih polic ter se izogniti neprijetnim presenečenjem v primeru škodnega dogodka.

Sklep in obseg zavarovalne pogodbe, kdaj zavarovalnica ne krije škode?

Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi določil Zavarovalnega zakona in Obligacijskega zakonika, ki urejata razmerje med zavarovalcem in zavarovalnico. V pogodbi je jasno določen obseg kritja, torej katere nevarnosti in dogodki so pokriti in s kakšnimi omejitvami, ter tudi izključitve, ki določajo, kdaj zavarovalnica ne krije škode (https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/Insurance_Act_-UPB7.pdf). 

Zavarovalnica je dolžna izplačati odškodnino le za tiste dogodke, ki jih pogodba eksplicitno krije in ki so se zgodili v okviru dogovorjenih pogojev.

Namerni in nezakoniti dogodki

Zavarovalnica ne krije škode, ki je nastala zaradi namernega ali kaznivega ravnanja zavarovanca. Če je škoda povzročena z namenom, na primer zavarovanec sam povzroči požar ali povzroči škodo zaradi neposredne namere, se kritje ne uveljavlja. Ta vrsta izključitve izhaja iz temeljnega načela zavarovalništva, da zavarovanje krije nepredvidljive in nenamerne dogodke, ne pa za namerno škodo. 

Neupoštevanje pogojev in vzdrževanja

Ena najpogostejših izključitev v premoženjskih zavarovanjih je škoda, ki nastane zaradi pomanjkanja vzdrževanja ali dotrajanosti. To pomeni, da zavarovalnica ne krije škode, če je nastala zaradi slabega vzdrževanja, dotrajanosti ali obrabe, saj takšni dogodki ne predstavljajo naključnega dogodka, temveč naravno posledico uporabe in starosti. Na primer:

• škoda, ki nastane zaradi dotrajane strehe, ki je zaradi svoje starosti propadla,

Preberite tudi Kdaj zavarovanje krije popravilo strehe? Nevarnosti, na katere pogosto pozabimo

• škoda na objektih, ki niso primerno vzdrževani (zaradi neustreznih materialov, slabe gradnje ali vpliva pritiska vode zaradi zastale prometne vode),

Eden od pogosto spregledanih primerov škode, ki jo zavarovalnice ne priznajo, je škoda zaradi dolgotrajnega zastajanja meteorne vode ob objektu, npr. zaradi slabe drenaže dvorišča ali neustreznih padcev terena.  Če voda na tem mestu pogosto zastaja in sčasoma poškoduje fasado, temelje ali povzroči vdor vlage, zavarovalnica to obravnava kot posledico pomanjkljivega vzdrževanja oziroma neustrezne ureditve okolice objekta.

Če gre za prvi primer škode zaradi obilnega deževja ali izrednih vremenskih razmer, lahko zavarovalnica tak dogodek obravnava kot zavarovalni primer in škodo povrne. Če pa se enaka škoda ponavlja zaradi nesanirane drenaže, neurejenih odtokov ali nepravilnega naklona terena, gre za redno ponavljajoče se dogodke, ki jih lastnik ni odpravil. V takšnih primerih zavarovalnica po eni ali dveh izplačanih škodah običajno ugotovi, da vzrok ni bil odpravljen, in lahko nadaljnja izplačila zavrne, saj ne gre več za naključen dogodek, temveč za predvidljivo posledico neustreznega stanja objekta.

Zavarovanje namreč krije nenadne in nepredvidljive dogodke, ne pa dolgotrajnih težav, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z ustreznim vzdrževanjem ali sanacijo.

• škoda zaradi naravne obrabe opreme ali stavbnih elementov.

Takšne izključitve so običajne v policah premoženjskih zavarovanj in pomenijo, da zavarovanje ne pokriva “slabega stanja” lastnine, temveč le nenadne in nepredvidljive škode. 

Nepravilna ali nepopolna vloga podatkov ob sklepanju zavarovanja

Zavarovalnica lahko zavrne izplačilo, če zavarovanec ob sklepanju police ni pravilno in popolno navedel pomembnih dejstev, kar imenujemo tudi razkritje bistvenih informacij. Primeri vključujejo:

• napačne podatke o vrednosti zavarovane stvari

Velja pravilo, da se zavarovalna vsota določi glede na dejansko tržno vrednost enakovredne stvari. Če torej nekdo navede, da je njegovo kolo vredno 15.000 €, nova enaka različica na trgu pa stane 10.000 €, bo zavarovalnica, v primeru popolne škode, izplačala 10.000 €. Če gre za t. i. nadzavarovanje (zavarovanje na previsoko vrednost), to ne pomeni, da bo zavarovalnica izplačala več, temveč samo, da je zavarovanec po nepotrebnem plačeval višjo premijo.

Obratno pa velja, da če je stvar podzavarovana, recimo, da bi kolo bilo vredno 20.000 €, a je zavarovano le za 15.000 €, potem bo tudi izplačilo omejeno na teh 15.000 €.

Zavarovalnica ni dolžna izplačati več, kot je določeno v polici, četudi je dejanska vrednost višja razen če lahko zavarovanec z ustreznimi dokazili (računi, cenitvami ipd.) utemelji drugačno vrednost, in je to vnaprej dogovorjeno.

• izpuščene informacije o preteklih škodnih dogodkih,

Če ob sklenitvi ne navedete, da je bil isti predmet že poškodovan ali da je že prišlo do škode na istem objektu, lahko to vpliva na oceno tveganja in posledično na veljavnost zavarovalne pogodbe. Marsikdo te informacije namenoma zamolči, a v primeru škode lahko zavarovalnica zahteva preverjanje.

• nepopolne ali napačne podatke o namenu ali uporabi zavarovanega predmeta.

Pomemben primer so stalno ali začasno nenaseljeni objekti. Mnogi lastniki ob sklenitvi police ne navedejo, da gre za vikend, počitniški objekt ali celo prazen (oddan ali prazen zaradi prenove) objekt. A rizik pri praznih objektih je večji, saj v njih ni prisotnosti, ki bi lahko pravočasno zaznala škodo ali preprečila širjenje (npr. izlivi vode, požari). Če se kasneje izkaže, da objekt ni bil stalno naseljen, lahko zavarovalnica omeji izplačilo ali celo uveljavlja izključitev, če to v polici ni bilo pravilno opredeljeno.

Če se kasneje ugotovi, da so podatki skriti ali napačni in bi to pomembno vplivalo na odločitev zavarovalnice o sklenitvi police ali premiji, ima zavarovalnica v skladu z zakonodajo pravico preklicati pogodbo ali zmanjšati izplačilo. To je v praksi znano kot problem “napačne razlage tveganja”.

Vozniška dovoljenja in upravljanje vozila (avtomobilska zavarovanja)

Pri avtomobilskem zavarovanju, zlasti pri avtomobilski odgovornosti, veljajo posebne omejitve:

• zavarovalnica ne krije škode, ki jo je povzročil voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja,
• škoda, ki jo je povzročil voznik pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc,
• škoda povzročena z vozilom, ki ni bilo tehnično brezhibno ali ni opravilo tehničnega pregleda.

Poleg tega obvezno avtomobilsko zavarovanje odgovornosti ne krije škode, ki jo je utrpel voznik lastnega vozila (to je običajno del kasko kritij), kar je pomembna razlika med oblikami zavarovanja (https://www.amzs.si/motorevija/mobilnost/nasveti/2020-05-15-pravni-nasveti-drobni-tisk). 

Izključitve v posebnih policah

Vsaka vrsta zavarovanja ima specifične izključitve, ki so opredeljene v splošnih pogojih zavarovanja (SP/ZP). Nekaj primerov po vrsti zavarovanja:

Premoženjsko zavarovanje

Poleg slabega vzdrževanja lahko premoženjsko zavarovanje izključi škodo, ki je nastala:

• zaradi vojne ali terorističnih dejanj,
• zaradi namernega poškodovanja (vandalizma brez dokaza),
• zaradi dogodkov, ki niso del dogovorjenega seznama kritih nevarnosti.

Specifični pogoji so navedeni v polici in jih je treba natančno prebrati.

Zavarovanja stavb ali objektov

Zavarovanje običajno ne krije škode, ki nastane na pomožnih ali začasnih strukturah, kot so ponjave, šotori ali začasne strehe, ki niso trajni del premoženja.

Pravno zavarovanje

V večini civilnih odgovornosti zavarovanj je izključeno kritje za kazenske sankcije, globe in denarne kazni, saj zakonodaja ne omogoča uveljavljanja preko zavarovanja (prav tako ni pravno dopustno kritje kazni). 

Kaj je zavarovanje pravne zaščite in zakaj ga potrebujete?

Nepravilna ali prepozna prijava škode

Zavarovalnice lahko zavrnejo izplačilo tudi, če zavarovanec ne prijavi škodnega dogodka pravočasno ali ne upošteva postopkov za prijavo (npr. ne dostavi vseh potrebnih dokazov, fotografij, policijskih zapisnikov ipd.). To je zato, ker je pravočasna prijava del pogodbenih obveznosti in omogoča pravilno ugotavljanje okoliščin škode.

Posebni primeri in sodna praksa

V praksi se včasih pojavljajo spori okoli tega, ali je določen dogodek sploh krit dogodek ali pa je zavarovalnica napačno razložila izključitev. V takih primerih imajo zavarovanci lahko sredstva pravnega varstva. Pritožbe znotraj zavarovalnice, mediacija pri zavarovalnem združenju ali tožba na pristojnem sodišču. Običajno je odločilna polica in splošni pogoji, ki so bili del sklenjene pogodbe.

Zaključek

Zavarovalnica ne krije škode, kadar se pojavijo dogodki ali okoliščine, ki niso del dogovorjenega kritja v zavarovalni polici, ali pa če zavarovanec ne izpolnjuje pogodbene obveznosti. Najpogostejši razlogi za zavrnitev so namerna škoda, neupoštevanje vzdrževanja, napačni podatki, kršitve pogojev (npr. vozniško dovoljenje ali alkohol), ter specifike posamezne zavarovalne vrste.

Zato je izjemno pomembno, da temeljito preberete splošne pogoje zavarovanja in razumete, kaj vaša polica pokriva in kdaj lahko pričakujete, da bodo kritje odobrili. Če je polica nejasna, se lahko vedno obrnete na zavarovalnega svetovalca ali pravno pomoč za natančno razlago kritij in izključitev.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/Insurance_Act_-UPB7.pdf

https://www.amzs.si/motorevija/mobilnost/nasveti/2020-05-15-pravni-nasveti-drobni-tisk